Že dober teden pred našo šolo domuje sovja družina. Mama sova in trije puhasti mladiči. Prvič smo mamo sovo opazili na bližnji brezi, enega od mladičev pa v grmu pred šolo. Na prvi pogled ni bil videti prestrašen, zato smo se mu lahko približali in ga tako opazovali. Nekateri učenci so ga tudi fotografirali. Naslednje dni smo celotno sovjo družino opazili visoko v krošnjah breze. Po natančnem opazovanju smo ugotovili, da gre za male uharice. Latinsko ime je Asio otus.

Male uharice so srednje velike sove s pozornost vzbujajočimi oranžnimi očmi, izrazitim pajčolanom, izrazitimi pernatimi ušesci ter črnim kljukastim kljunom. Zgoraj je drap in rjavo marogasta, spodaj bolj drap, vzdolžno rjavo progasta. Razmeroma redka in skrivnostna sova nima značilnega oglašanja. Oglaša se z nizkim u-u-u, mladiči pa s hripavim cviležem. Te sove so brez uhljev, vendar kljub temu zelo dobro slišijo. Levo in desno uho imata namreč različna položaja v lobanji. Zvok prestreza s širokimi lici (pajčolan) in ga usmerja v ušesni bobnič. Srečamo jo v gozdovih in na robovih gozdov. Je vrsta, ki uporabi staro gnezdo drugih vrst na drevju.

Samica izvali 4 do 5 belih jajc, ki jih vali 25 do 30 dni. Mladiči se izvalijo od februarja do maja. So gnezdomci, kar pomeni, da se izvalijo slabo razviti, zato morajo določeno obdobje ostati v gnezdu, kjer zanje skrbijo starši.

Zanimivo je, da so si male uharice za svoje, predvidevamo da začasno bivališče, izbrale šolsko brezo. Na to smo ponosni, saj so sove simbol skrivnosti, modrosti in poosebljajo moč.

Zapisala: ga. Jana Mežič